Blog

Na svetu nam ni nič podarjeno, pa vendar nam je podarjeno prav vse!

Velikokrat rečem, da sem rojena pod srečno zvezdo, da je Življenje igra in je treba skozenj korakati z velikimi sanjami, s širokim nasmehom in dvignjeno glavo. Vse to drži, a naj vam nekaj povem….

Vse je stvar percepcije. Gre predvsem za to, kaj iščeš, kaj znaš videti, na kaj si pozoren.

Si hvaležen za tisto, kar imaš ali obupuješ zaradi tistega, kar nimaš? Si srečen, ker se je zgodilo ali jokaš, ker je minilo?  Ali po padcu ostaneš na tleh, da bi se izognil drugemu ali vstaneš, ker zdaj že veš, kako je treba, da se mu naslednjič izogneš?  Razmišljaš čemu se moraš odpovedati ali iščeš poti, kaj lahko storiš, da boš do tega lahko prišel ali obdržal? Se jeziš, ker so otroci trmasti ali se skrivaj nasmehneš, ker veš, da jim bo to kasneje v življenju zelo pomagalo? 
Je zate življenje večni boj ali se znaš postaviti na rob bojišča in na stvari pogledati drugače? Se v neskončnost sprašuješ kaj bi bilo, če bi bilo ali znaš sprejeti nastalo situacijo in pogledati naprej?

Nič drugačna nisem od vseh vas. Želim si enakih stvari. V bistvu si jih vsi, ne glede na barvo, raso ali spol.
Včasih sem tako zelo žalostna, včasih nemočna, včasih je hrepenenje skoraj nevzdržno. Včasih sem tako besna, da bi z zobmi pregriznila opeko. 
Včasih bi najraje obupala, pustila vse skupaj in šla na drug planet.

Pa PAČ ne grem! Ker se to tako PAČ ne dela!

Dragi moji, na svetu nam ni nič podarjeno, pa vendar nam je podarjeno prav vse!

Nehajte se ukvarjati s tem, kaj vam pripada (in še manj, kaj pripada drugim). Nehajte razmišljati o tem, kaj so vaše pravice, kaj si zaslužite. Nehajte razmišljati o tem, kako je treba samega sebe postavljati na prvo mesto in še manj o tem, kaj drugi govorijo o vas.

Potrudite se in dajte sleherni dan od sebe najboljše, kar zmorete. 
Ne smilite se samim sebi in ne primerjajte se z ostalimi, ker ne veste niti kakšna je njihova pot, niti kakšne križe nosijo. 
Potrudite se za druge in ne pričakujte povračila. 
Ko ste jezni ali žalostni, se ne prepričujte, da to niste, ampak dajte to iz sebe, potem pa pojdite naprej. 
Ne trudite se ugajati, ker nimate niti najmanjše možnosti, da bi ustregli vsem. 
Dovolite, da vsak prevzame svojo odgovornost in pojdite skozi življenje lahkotno, z zavedanjem, da je le igra, ki (ponavadi prehitro) mine. 
Bodite ponosni, ohranjajte dostojanstvo, ljubezni pa dajte vedno prednost (ne pozabite, da to zajema tudi ljubezen do sebe!).

Poiščite tisto najlepše v sebi in to delite z ostalimi. 
Zaradi sebe, ker to želite. Ne, ker bi morali.

Dragoceni smo in drug drugemu mnogo pomembnejši, kot si mislimo.

Imejte POGUM.

Ne samo zato, da se boste lahko borili, ampak predvsem, da NEŽNO SPREJMETE sami sebe. 
Življenje postane mnogo preprostejše.  <3
Povem iz prve roke, hehe.  😉

Dodaj odgovor